FCI standard št: 190

Datum objave standarda: 12.01.1998

Domovina: Nemčija, zelo stara pasma iz 13.stoletja

FCI klasifikacija: FCI 2 Pinči, šnavcerji, molosoidi in švicarski planšarski psi
(slika1 – vse tri barve hovijev)

Uporaba: nekdaj predvsem čuvaj, danes pa spada v rang »delovni (službeni) pes«. Hovawart je izreden družabnik, čuvaj, stražar, sledar in reševalni pes, dobro se da izšolati, primeren za agility in RO

Življenjska doba: 13 - 15 let

Videz: močan, srednje velik, rahlo podaljšan pes

Barva: hovawart se pojavlja v treh barvnih variantah: črnorjav(75%), blond (zlatorumen)(20%) ali črn(5%)

Višina - 63 - 70 cm za samca, 58 - 65 cm za samico. Pomembno je, da se samec in samica po zunanjosti razlikujeta. Samec mora biti opazno krepkejši in imeti močnejšo glavo.

Teža - ni določena, vendar mora biti ustrezna višini. Pravilo je : prej presuh kot predebel.

Telo
Prsni koš širok globok, močan in v dobrem razmerju glede na ostalo telo;
Hrbet raven in trden, križ ne predolg in rahlo padajoč. Rep sega čez skočni sklep, vendar ne sme biti do tal. Nekoliko je ukrivljen navzdol. Kadar se pes giblje ali je živahen, ga dvigne
Prednji del - noge močne in ravne, pleča mišičasta, dobro nastavljen hrbet. Laket dolga in priležena, komolci precej pod trupom. Šape kompaktne in zaokrožene;
Zadnji del - noge dobro okotene, stegna močna in mišičasta, skočni sklepi močni in dobro spuščeni, šape kompaktne in zaokrožene. Sledniki se morajo odstraniti, kolki morajo biti brez displazije.

Koža - prilegajoča in dobro pigmentirana. Pigment kože na nosu, okrog oči, na ustnah in blazinicah je odvisen od barve kožuha.

Dlaka: bogata, dolga, gosta, rahlo valovita priležena dlaka z zelo malo poddlake; posebej dolga je na prsih, po trebuhu, na zadnji strani nog in na repu; na glavi in na prednji strani nog je kratka, košat rep

Hoja - izdatna z dolgim izkorakom

Karakter: prijateljski, svojeglav, samozavesten, zvedav, neagresiven, zamerljiv, pripaden družini, velik ljubitelj otrok, na prihod obiskov opozori z glasnim lajanjem; dokler nima negativnih izkušenj, je do tujcev še preveč prijazen, izrazito je prijazen do manjših živali, zelo lahko naveže prijateljstvo npr. z mačko, neumoren v igri, pes, ki ti zleze pod kožo in mu odpuščaš več kot si zasluži. Zelo mu bo všeč velik ograjen vrt, še bolj pa, če bo skupaj s "svojim krdelom" v stanovanju. Njegov kožuh zelo dobro prenaša mraz in vročino, ker pa ima malo poddlake in se malo goli in ne smrdi, je lahko tudi v stanovanju.

Oskrba: dlaka zahteva občasno česanje, pri mladičkih se rada vozlja pod ušesi.

Temperament: izredno temperamenten pes, rabi igro in gibanje. Poležavanja se kmalu naveliča in z nemirnostjo pokaže, da bi šel tekat in se igrat. Vse ostalo pa je odvisno od pravilne socializacije mladička.

Zaščita: zelo dober čuvaj, kar razkriva njegovo ime »čuvaj dvorišča« - hof - dvorišče, wart, warten - čuvati

Bistroumnost: zelo inteligenten

Zmožnost treniranja: hovawart spada med delovne pasme in se z lahkoto šola, vendar je potrebno, ker zelo pozno dozori, z resnim šolanjem(IPO...) začeti šele po dveh letih starosti. Vsekakor pa je zaradi pravilnega razvoja potrebna najzgodnejša socializacija mladička v različnih okoljih.

Dober lastnik: bo tisti, ki si bo za hovawarta vzel čas in ga dvakrat dnevno peljal na daljši sprehod, kjer bo z njim tekal, ga šolal, morda tekmoval, skratka aktivno preživljal čas z njim. Kuža, kot je hovawart,  ni primeren za ljudi, ki ne marajo gibanja v naravi.

Možne težave: včasih dominanten do velikih konkurenčnih samcev. Vsako popustljivost izkoristi sebi v prid. V igri z manjšimi psi je včasih zaradi svoje velikosti in hitrosti pregrob.

Zdravstvene težave: nimajo zdravstvenih težav

Opombe trenerjev: poleg zgornje še ta, da večina klasičnih delovnih pasem dela zato, ker mora (ker mu vodnik nekaj ukaže). Hovawart dela zato, ker hoče. Zelo dobre rezultate lahko doseže npr v agilityju, je dober sledar in ima dovolj dobro poslušnost. Obrambo lahko začnemo šele pri kakih treh letih.

Zaradi velikih prizadevanj kinološke stroke in selektivne vzreje pri hovawartu danes ni omembe vrednih težav z displazijo kolkov.

Vir: Delno povzeto po prevodu Branka Lavrenčiča